Si tudi ti kdaj sama pri sebi pomislila “ne zmorem več tega” ali pa “dovolj imam vsega”.
Ker smo v zadnjem letu še pogosteje, kot sicer, vsi prišli v situacije, ko smo doživljali velike spremembe in nemalokrat tudi pritiske, smo se o tem odprto pogovorile z Janjo in Zinko.
Naše ugotovitve, izkušnje in napotke, kako lahko vzameš življenje spet v svoje roke, smo povzeli v tem blog prispevku.
V našem pogovoru smo se vprašale, kako lahko nadziramo stres in zmanjšamo preobremenjenost, da ne izgorimo?
Najprej je potrebno narediti samorefleksijo. Kaj to pomeni? Pomeni, da si vzamemo čas in pogledamo vase. S samorefleksijo lahko odkrijemo nove izzive, ugotovimo skrite potenciale in bolje razumemo sami sebe, ter svoj odnos do okolice.
Stresne situacije so neprijetne. V stanju, ko čutimo stres naše telo aktivira nagon za preživetje in postane bolj sposobno, kot je običajno. Po stresni situaciji potrebujemo čas za počitek. Tega potrebuje tudi naša psiha. Sprostimo se lahko z meditacijo, tekom, vadbo, branjem, skratka čemerkoli, kar nam omogoča, da zbistrimo svoje misli.
Stresno je lahko tudi, kadar ves čas skrbimo za druge in si ne vzamemo časa zase. Ves ta čas, ki ga imamo, ga posvetimo drugim, sebe pa pri tem dajemo na stran.
Zavedati se moramo tudi, da ni pomembno samo to kaj drugi pričakujejo od nas, ampak tudi kaj si zadamo mi sami in koliko svoje energije dejansko namenimo čemu. Hitro lahko namreč pride do stanja, ko preidemo v pomanjkanje energije, ker jo preveč razdajmo. Mi sami imamo moč, da naredimo temu konec in vplivamo na to, kako bomo ravnali z našo energijo.
Pomembno je, da vsak dan najdemo čas in naredimo nekaj zase. Čarobni krog odlašanja lastnih potreb prekinemo najbolje tako, da vnesemo v svoje življenje spremembo.
Kaj se zgodi v našem telesu, ko smo pod stresom?
Dvigne se nam nivo kortizola v telesu, kar lahko zruši naš imunski sistem. Kadar je ta oslabljen, smo dovzetni za vnetja in obolenja. Poleg kortizola se dvigne tudi raven adrenalina in inzulina. Šele ko se njuno stanje spet uravnovesi, začutimo posledice. Zato je resnično pomembno, da se po taki situaciji umirimo in odpočijemo.
Žleze v glavi, ki so hipotalamus, hipofiza in epifiza, uravnavajo hormone. Hipotalamus je glavno stikalo, ki se sproži v stresni situaciji, vzpodbuja pa tudi nastajanje rastnega hormona, sprošča oksitocin, nadzira naš apetit, ščitnico, pretok krvi in je ključen za ohranjanje ‘mladosti’ možganov. Hipofiza in epifiza nadzorujeta hormone. Vsak stres, travma, ki jo doživimo, izsušujejo naše žleze.
Zato so prvi znaki izgorelosti bolečine v vratu, ramenih, križu. Te lahko z redno vadbo sprostimo. Najhujši znak pa je glavobol.
Kadar smo pod stresom se tudi staramo. Kaj lahko naredimo, da se temu izognemo?
Naš obraz je, kot zemljevid, na katerem se izražajo naša čustva in stanje hormonov. Pogosto stiskamo z zobmi, to je izrazit znak stresa. Prav tam, v čeljustih se nabira stres. To lahko sprostimo tako, da zmasiramo čeljustni sklep.
Obstaja čudežno zdravilo za stres?
Ja, preprosto: dober spanec. Veliko težav, ki jih povzroči stres, jih odpravi spanec. Počitek je zelo pomemben za naše zdravje. Na slab spanec v sodobnem času najpogosteje vpliva uporaba digitalnih orodij, kot so telefon, televizija in prenosnik, kjer v ekrane gledamo še pozno v noč in izgubimo stik z zemeljskim ritmom. Ko ponoči gledamo v zaslon, naši možgani ne dobijo signala, da se je zunaj stemnilo. Posledično nismo zaspani, zato težko zaspimo. Tudi ko zaspimo, ne pademo v globok spanec, ampak zgolj dremamo. Tako si lahko porušimo naš naravni bioritem.
Kadar nismo dobro naspani, smo manj potrpežljivi, težko se osredotočimo, imamo slabo samopodobo, se prenajedamo, smo manj družabni, itd. Ti je kaj od tega poznano?
Si kdaj pomislila, da je morda za to krivo pomanjkanje spanja?
Idealno je, da zaspimo nekje ob 10 uri. Potem smo nekje ob 1 zjutraj v globokem spancu. Takrat se nam prične izločati rastni hormon, ki spodbudi obnovo telesa. Zaradi njega smo naslednji dan spočiti in obnovljeni. Tudi imunski sistem se ne more vzpostaviti, če nismo spočiti.
